Pirc Musar: Muslimani niso le člani verske skupnosti, ampak tudi pomembni ustvarjalci medkulturnega dialoga ter soustvarjalci odprte in vključujoče družbe z odgovornostjo do skupne prihodnosti.
S slovesno akademijo, ki se je sinoči odvijala v ljubljanski Unionski dvorani, je Mešihat Islamske skupnosti v Sloveniji obeležil trideset let delovanja. Slovesnosti sta se udeležila predsednica Nataša Pirc Musar in reis ul ulema dr. Husein Kavazović. Med gosti so bili tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, nekdanji predsednik Milan Kučan, ljubljanski župan Zoran Janković, številni predstavniki diplomatskega zbora, predsednika Mešihatov in muftija iz Hrvaške in Srbije, muftiji iz Bosne in Hercegovine, verski voditelji rimokatoliške, evangeličanske in srbske pravoslavne cerkve ter številni predstavniki slovenske javnosti in člani Islamske skupnosti v Sloveniji.
Mešihat Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji je bil ustanovljen decembra 1994, pred tem je bil Mešihat sprva del širše Islamske skupnosti za Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Slovenijo, pozneje pa nekaj let del Mešihata za Hrvaško in Slovenijo. Ustanovitev Mešihata v Sloveniji je pomenil administrativno samostojnost, duhovna in simbolna vez z Islamsko skupnostjo v Bosni in Hercegovini pa sta se ohranili.
Do zadnjega kotička zapolnjeno dvorano je uvodoma nagovoril mufti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, mag. Nevzet Porić, in izpostavil stoletno zgodovino, ki muslimane povezuje s Slovenijo. Džamija, ki je bila v Logu pod Mangartom zgrajena med prvo svetovno vojno, velja namreč za začetek organiziranega delovanja skupnosti pri nas. Izrazil je zadovoljstvo nad dosežki samostojnega Mešihata. »Ponosno lahko rečemo, da je bil začetek samostojnega delovanja Mešihata v Sloveniji ploden in uspešen v administrativnem, organizacijskem in infrastrukturnem smislu.« Muslimani, po nekaterih ocenah jih je v Sloveniji več kot 100.000, so danes organizirani v 18 džematih, središče njihovega delovanja pa predstavlja džamija, ki so jo v Ljubljani slovesno odprli leta 2020, približno 50 let po prvi iniciativi za gradnjo osrednjega duhovnega in kulturnega središča muslimanov v Sloveniji.
Prav džamija je po besedah muftija najbolj prispevala k temu, da so muslimani »kot skupnost dozoreli in se umestili v družbo, v kateri živijo, ter postali njen vidni in prepoznavni del.«
Ocenil je, da je položaj Islamske skupnosti v Sloveniji dober, ostaja pa več odprtih vprašanj, med drugim zagotavljanje obrokov brez svinjine v vrtcih in šolah, status imamov brez slovenskega državljanstva, zagotovitev verske oskrbe zapornikov ter ureditev pokopališč v nekaterih mestih. »Vse so to izzivi, ki jih rešujemo s konstruktivnim dialogom,« je dejal.
Mufti Nevzet Porić je v svojem govoru pozval k prekinitvi vojn. Današnje čase je označil kot negotove. »Kot človeštvo smo padli zelo nizko, to vidimo, ko gledamo vojne, v katerih umirajo otroci, ženske, civilisti, nedolžni ljudje. Kje so vrednote, o katerih smo govorili? Zakaj ni nikogar, ki bi ustavil ta početja posameznikov?« se je vprašal.
Poziv k miru in zaustavitvi vojn sta bila pomemben del sporočila tudi drugih dveh govorcev na slavnostni akademiji.
»Muslimani niste le člani verske skupnosti, ampak tudi pomembni ustvarjalci medkulturnega dialoga ter soustvarjalci odprte in vključujoče družbe z odgovornostjo do skupne prihodnosti,« je dejala Pirc Musar.
Po besedah predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar so muslimani sooblikovali nekdanjo skupno državo in pomembno prispevali k osamosvojitvi Slovenije. To je po njenih besedah potrdila tudi slavnostna akademija.
Žal pa ne gre spregledati številnih žarišč po svetu, med drugim na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Predvsem Palestinci v Gazi preživljajo brutalne napade, zaradi česar je življenje tam nemogoče, je poudarila. »Zato sem zaskrbljena in vem, ne edina, da je bila meja običajnega vojnega konflikta že zdavnaj presežena, da smo vstopili v temno in grozeče, nehumano in brutalno območje genocida,« je dejala Pirc Musar.
Akademije se je na veliko zadovoljstvo Islamske skupnosti v Sloveniji udeležil tudi vrhovni poglavar Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini dr. Husein Kavazović. Spomnil je, da je čas ustanovitve Mešihata Islamske skupnosti v Sloveniji sovpadal s prihodom beguncev iz Bosne in Hercegovine. V Sloveniji so našli zatočišče in dobili vso potrebno oskrbo. »Tega ne bomo nikoli pozabili.«
Reisu ul ulema Kavazović se je Sloveniji zahvalil tudi za jasno in nedvoumno stališče glede pobijanja in poboja nedolžnih civilistov v Izraelu in Gazi, predvsem palestinskih otrok, ter za priznanje palestinske države. »To jasno kaže, da imata etika in morala tukaj globoke korenine,« je dejal.
Muslimanski kulturni center Ljubljana je danes eden od kulturnih draguljev, je poudaril. »Trudili se bomo, da bo njegova vloga takšna, da bo sijal s pozitivno energijo in bo v srca ljudi vnašal lepoto miru in sožitja različnosti,« je dejal Kavazović.
Na slavnostni akademiji je mufti mag. Nevzet Porić trem nekdanjim predsednikom Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji podelil priznanja. Priznanje za izjemen prispevek k administrativni vzpostavitvi Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in njegovi uveljavitvi v slovenski družbi je prejel g. Muris Hadžibaščaušević. Za izjemen prispevek k vodenju Mešihata Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji in ohranitvi njegove enotnosti je priznanje prejel g. Ibrahim Malanović. Na koncu je glavno prizanje za izjemen prispevek in dejavno predsedovanje Mešihatu Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji, njegovi krepitvi in uveljavitvi v slovenski družbi ter mednarodni prepoznavnosti prejel mufti prof. dr. Nedžad Grabus.
Prejemniki so se zahvalili za prejeta priznanja in ocenili, da so priznanja odraz dela celotne skupnosti.
Posebno priznanje, srce Slovenije, pa je na slavnostni akademiji muftiju Poriću izročil ljubljanski župan Zoran Janković.
Umetniški del slavnostne akademije so oblikovali ustvarjalci iz Slovenije in drugih držav. Eden najuglednejših glasbenikov, hafiz Abas Jahja, je igral na naj, odlomke iz Kur’ana je recitiral hafiz Aziz Alili, pobožno pesem je izvedel hafiz Ahmed Alili, na violončelo je igral Bernardo Brizani, veliko navdušenja pa sta z izjemno izvedbo znane sevdalinke Da sam ptica požela slovenska operna pevka Nuška Drašček in harmonikar Zilhad Džananović.
Program sta povezovala Bernarda Žarn in Tarik Filipović.
Videi, v katerih sta bili prikazana zgodovina Islamske skupnosti ter njen položaj v Sloveniji danes, so nastali pod tehnično taktirko Muhameda Halilovića. Slavnostna akademija je bila vrhunec obeležitve 30-letnice Mešihata v Sloveniji in bo v spominu ostala kot srečanje, ki so ga prevevali občutki sreče, prijateljstva in želje po tem, da bi Islamska skupnost tudi v prihodnosti Slovenijo sooblikovala v družbo miru in sožitja.
Foto: Bobo
