V torek, 17. 9. 2024, je v nabito polni veliki dvorani Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani potekal javni posvet Šola za vse. Kaj pa prehrana?, na katerem smo se pogovarjali o prehrani brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah.
S tem perečim vprašanjem se je v zadnjem letu intenzivno ukvarjala delovna skupina, ki deluje pod okriljem Islamske skupnosti v Sloveniji.
Skupina je pod vodstvom Ele Porić izvedla doslej najobsežnejšo raziskavo o izkušnjah in praksi z zagotavljanjem obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, njene ugotovitve pa je prvič javno predstavila ravno na posvetu.
V raziskavi je sodelovalo 1840 staršev otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce, osnovne in srednje šole. V okviru raziskave je delovna skupina med februarjem in aprilom 2024 analizirala jedilnike vseh slovenskih osnovnih šol in med drugim ugotovila, da večina osnovnih šol pri šolski prehrani upošteva posebnosti, ki izhajajo iz krščanske vere, ne pa tudi posebnosti, ki izhajajo iz drugih veroizpovedi.
Na pepelnično sredo, ko katoliki ne jedo mesa, je skoraj 90 odstotkov šol učencem nudilo brezmesni oziroma ribji jedilnik, torej so šole upoštevale krščansko tradicijo. »Takšno prilagoditev šolskih jedilnikov pozdravljamo in ta pozitivna zavzetost šol je pokazatelj, da spoštovanje verskega prepričanja že obstaja in ravno ta praksa je zaželena, saj spodbuja občutek sprejemanja, vendar ima kot taka polno vrednost le takrat, ko se tak pristop zagotovi vsem,« je dejala vodja delovne skupine Ela Porić.
Ko govorimo o prehrani, številne šole učencev ne obravnavajo enakopravno. Večina osnovnih šol nudi malice s svinjino, ki je muslimani ne jedo, v povprečju enkrat na teden. Kosila, ki vsebujejo svinjino, so na šolskih jedilnikih povprečno dvakrat do trikrat na teden. Glede na nove (pa tudi stare) Smernice zdravega prehranjevanja, ki so z letošnjim šolskim letom stopile v veljavo, velja, da je rdeče meso, torej svinjina in govedina, na jedilniku štirikrat mesečno. To pomeni, da bi bila svinjina, glede na to usmeritev, na jedilnikih prisotna dvakrat mesečno. Ugotovitve kažejo, da se mesečna raven prestopi že v enem tednu. Ne želimo in ne pričakujemo, da se svinjina umakne iz šolskih jedilnikov. Želimo samo, da se upoštevajo Smernice zdravega prehranjevanja.
Na šolskih jedilnikih je veliko obrokov zapisanih brez jasnih oznak o sestavi jedi. Kot je izpostavila Porić, se muslimani zavedajo objektivnih omejitev šol na področju zagotavljanja šolske prehrane, vendar pa številne rešitve, ki so jih v anketi predlagali starši, zahtevajo samo več volje in razumevanja.
Ravno to se je pokazalo tudi v razpravi, v kateri so sodelovali Aleš Ojsteršek, vodja sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, mag. Mojca Mihelič, ravnateljica ljubljanske osnovne šole Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, prof. dr. Aleš Črnič, predavatelj na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ter doc. dr. Srečo Dragoš, predavatelj na ljubljanski Fakulteti za socialno delo.
Le 15 osnovnih šol v Sloveniji po ugotovitvah iz raziskave upošteva prehranske navade otrok, ki ne jedo svinjine in mesa nasploh, in jim namesto mesnega obroka ne ponuja le kruha in sadja, kar je praksa na ostalih šolah. Kot je izpostavil dr. Črnič, je verska svoboda ustavna pravica in vprašanje ustrezne prehrane v šolah za otroke, ki ne jedo svinjine, sploh ne bi smelo biti nekaj, za kar so potrebne razprave. Kot je dejala Porić, se otroci, ki s sovrstniki ne morejo zaužiti obroka, počutijo diskriminirane, taka izkušnja pa je nekaj, kar otroke zaznamuje na več ravneh.
V razpravi je predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Mojca Mihelič izpostavila, da so »šole v taki krizi, da se težko ukvarjajo še s prehrano.« Po njenem prepričanju so pogoj za to, da lahko šole pripravljajo kakovostne jedilnike, dobri zaposleni. Tako je dejala, da je v Ljubljani kakovostna nabava hrane mogoča, medtem ko je šolam v manjših krajih in na podeželju države zelo težko zagotoviti kakovostne in raznolike sestavine za obroke. Čeprav se šole trudijo zagotavljati zdravo prehrano in je ta po oceni Mihelič v šolah zgledno urejena, je izpostavila, da so šole najprej vzgojno-izobraževalne ustanove, »šele nato pride na vrsto prehrana, kot jo želijo različne verske skupnosti in ljudje s posebnimi prehranjevalni navadami.«
Profesor na Fakulteti za družbene vede Aleš Črnič, ki preučuje kulture in religije, je izrazil razumevanje položaja in dejstva, da se ravnatelji ob vseh težavah v šolstvu ne zmorejo ukvarjati še s prehrano brez svinjine. Hkrati pa je poudaril, da gre za sistemsko vprašanje, ki bi ga država morala rešiti. »Ne govorimo o kapricah posameznikov, govorimo o ustavni materiji, pri ustavno zagotovljenih pravicah pa ne more biti srednje poti. Minimalni standard mora biti izpopolnjen.«
Predstavnik Ministrstva za vzgojo in izobraževanje Aleš Ojsteršek je ocenil, da je Islamska skupnost v Sloveniji z raziskavo opravila zelo pomembno delo in odprla prostor za dialog. »Zdi se mi, da se odpira prostor, kjer bi lahko bil konstruktiven dialog tudi v duhu pričakovanj Islamske skupnosti,« je dejal. Izpostavil je, da je pri sistemskih rešitvah na tem področju pomembno tudi stališče Ministrstva za finance, ki mora za spremembe zagotoviti sredstva. Pomanjkanje sredstev za dodatne kadre v šolah je po njegovem glavna ovira pri tem, da bi lahko sistemsko naslovili vprašanje obrokov brez svinjine, zato je predstavnikom Islamske skupnosti svetoval, da rešitve iščejo znotraj lokalih skupnosti.
Po oceni profesorja s Fakultete za socialno delo Sreča Dragoša pa »zelo verjetno ne gre za denarni problem,« ampak za pomanjkanje politične podpore politiki multikulturalizma, ki je v Sloveniji po njegovih besedah ni.
Ob koncu posveta, na katerem so svoje izkušnje predstavili tudi nekateri starši, je mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, mag. Nevzet Porić, dejal, da »razvita, evropska in napredna družba takih vprašanj ne bi smela več poznati. Med otroci ne bi smeli delati razlik, naša skupna odgovornost je, da jih vzgajamo v strpne in sodelovalne odrasle. Pot do tega vodi tudi prek šolskih jedilnic.«
Po njegovih besedah je Islamska skupnost podatke, ugotovljene v raziskavi, že posredovala resornemu ministru, »osebno pa jih bomo predstavili tudi drugim predstavnikom oblasti. Vse z željo, da bi jim pomagali pri sprejemanju odločitev, ki niso vedno stvar dodatnih sredstev, čisto vedno pa je zanje potrebna dobra volja.«
Pozdravil je navodilo, ki ga je ravnateljem osnovnih šol posredovala mag. Mihelič, da šolske jedilnike objavljajo na bolj pregleden način, in sicer z natančno navedbo vrste mesa v posameznih jedeh, ter pravočasno, da staršem, kot je bilo rečeno na posvetu, »ne bo treba igrati detektivov pri ugotavljanju, kaj lahko jedo njihovi otroci.« Posvet je mufti sklenil z optimizmom. »Če po čem, smo muslimani znani po potrpežljivosti in vztrajnosti. To dokazuje stoletna zgodovina našega delovanja v Sloveniji in džamija v Ljubljani, do katere je vodila zelo dolga pot. Tudi vprašanje prehrane v šolah bomo rešili. Če ne naša generacija, pa generacija naših otrok. Oni se z razlikami med tem, kaj kdo je in česa ne, ne obremenjujejo.«
Dokument pregleda izkušenj in praks pri zagotavljanju obrokov brez svinjine v slovenskih vzgojno-izobraževalnih ustanovah; poglobljena analiza anketnega vprašalnika in šolskih jedilnikov, ki ga je pripravila delovna skupina, je dostopen TUKAJ.
